KAM JE IZGINIL SLONČEK BENJAMIN?

Da se Židje smatrajo za neko človeško "nadraso", sem dojel pri svojih petnajstih. Obvezna praksa na recepciji ljubljanskega hotela Slon in celo predverje židovskih naduvancev. Človeka kar srat prime.

Glavni razlog za odločitev, da bom odslej svoje zapise z bralkami in bralci delil tudi na platformi Substack je seveda brutalna in brezmejna cenzura na ostalih družbenih omrežjih, še posebej na facebooku, kjer sem s svojimi zapisi prisoten že vse od leta 2009. Ta brutalna in brezmejna cenzura se izvaja s strani ljudi, ki jih sam ljubkovalno imenujem: “uslužbenci ministrstva za resnico.” To so ljudje, ki v tej naši čudoviti demokraciji evropskega tipa skrbijo zato, da se mi tako imenovani teoretiki zarot ne bi pretirano razbohotili in na svojih profilih pisali stvari, ki niso v skladu z aktualno agendo.

Če naši šefi rečejo, da se moramo cepit proti covidu, je naša dolžnost, da to storimo. Brez ugovorov, brez dvomov, brez upiranja, brez pisanja gluposti po facebooku. Ker gre za naše zdravje. Je že res, da je covid danes po klasifikaciji uvrščen v enako kategorijo kot sezonska gripa, a nekoč ne tako davno nazaj je bil to najbolj smrtonosen virus v sodobni človeški zgodovini. Ste zaznali sarkazem v zgornjih vrsticah? Ste? Zelo dobro. Vaš sarkazem detektor torej deluje. Gremo dalje. Če naši šefi rečejo, da moramo sovražiti Ruse in mahati z ukrajinskimi zastavami ter na vse možne načine izražati podporo potomcem ukrajinskih nacistov, ki so v času druge svetovne vojne na slovenskih tleh pobijali naše dedke in babice, je na nas da to storimo. Brez ugovorov, dvomov in upiranja. Ker gre za našo varnost. Ni naša dolžnost, da razmišljamo s svojo glavo. Naša dolžnost je, da delamo, pridno plačujemo davke, ločujemo odpadke in hodimo na volitve. Ter verjamemo vsemu, kar nam povedo strici iz one črne škatle na sredini dnevne sobe. Oni vedo, kaj je najbolje za nas v tej čudoviti demokraciji evropskega tipa. In, če naši šefi rečejo, da moramo sovražit Iran ter podpirat Izrael v njihovi borbi za svobodo je zaželeno, da jih ubogamo. Če bomo dovolj ubogljivi in pridni, morda za nagrado dobimo kak piškot ali dva. Najbolj izrazita karakterna lastnost dobro zverziranega hlapca je namreč v tem, da ko mu gospodar reče: “skoči”, hlapec ne bo le skočil, pač pa s skrivljeno hrbtenico in ponižnim glasom vprašal gospodarja: “sem skočil dovolj hitro, sem skočil dovolj visoko?” Tako se prepoznajo pravi heroji.

Pa dajmo zdaj zavrtet časovni stroj četrt stoletja v preteklost. Pisalo se je leto 2001, pisec teh vrstic pa se je kot dijak prvega letnika ljubljanske srednje šole za gostinstvo in turizem - bodoči turistični tehnik torej, znašel na enomesečni obvezni delovni praksi v ljubljanskem hotelu Slon. Malo morje ljudi različnih narodnosti, cela plejada agresivnih in premočnih parfumov, Samsonite kovčkov, ki so vsi videt enaki in različnih karakterjev. Od Švedinj z osupljivo razvitim prsnim košem, do Italijanov, ki si jih najprej slišal in šele čez kakšno minuto zagledal. Od ameriških poslovnežev do kompletne nemške biatlonske reprezentance. Ampak nihče od njih se mi v spomin ni vtisnil tako zelo kot neka ekipa Izraelcev. Štirje pari srednjih let. Nobene prijaznosti, nobenega očesnega stika, nikakršnega poskusa vljudnostne komunikacije. Na nas so gledali z neprikritim prezirom, vzvišeno ignoranco in tistim samovšečnim nasmeškom številka 15. Zakaj bi se nek nebeški narod, neki nadljudje, ki so na ta svet poslani od samega boga sploh ubadali z nami, evropskimi brezbožniki. Že to, da so njihova božanska telesa prespala v našem hotelu je nekaj, ob čemer bi mi morali biti počaščeni in doživeti erekcijo v sekundi dvajset. Petnajst let sem bil star takrat. Zanimale so me ženske, ne pa politika. Ampak rekel sem si eno stvar: če je teh osem ljudi neka realna podoba izraelskega karakterja in mentalitete, potem gre za golazen prve klase.

Dovolj spominov na neke čase, ki jih ni več. Na neke čase, ko se je vsaj navidez zdelo, da živimo v nekem bolj normalnem, lepem, varnem, upanja in optimizma polnem svetu. Vrnimo se v leto 2025. Kaj počnejo nadljudje? Kaj počne nebeški izraelski narod? Tisto kar najbolj kvalitetno obvlada že zadnjih 80 let. Igra vlogo žrtve, zanika svoje zločine, izkorišča ameriško podporo (70% ameriških kongresnikov in senatorjev ima poleg ameriškega tudi izraelski potni list), v roku enega tedna z vojaško silo napade pet držav (Libanon, Sirija, Jemen, Palestina, Iran) in vpije, da gre za samoobrambo. Tu je treba seveda zelo jasno povedat, da za nebeški narod obstajajo drugačna pravila kot za vse ostale. Oni lahko izvajajo masaker v Gazi, ker se borijo proti terorizmu. To, da spotoma pobijejo še 16.000 otrok je zgolj kolateralna škoda. To, da preprečujejo dostop humanitarne pomoči je zgolj šum v komunikaciji. Oni lahko napadejo Iran, ker jih menda ogroža, Iran pa bi se na njihov napad očitno moral odzvati tako, da bi v Tel Aviv poslal šopek rož, bonboniero in zahvalo za porušene stavbe ter umrle ljudi.

Nekdo, ki v rokah nikoli ni držal Talmud (židovska sveta knjiga) morda naivno verjame, da Židje sovražijo zgolj muslimane. Napaka! Krščanski svet, katerega del smo tudi mi, sovražijo enako ali pa še bolj. Pri teh ljudeh človek dobi občutek, da jih pri življenju ohranjata zgolj dve komponenti. Neprikrito sovraštvo do vseh, ki niso Židje in občutek superiornosti.

S tem, ko je Izrael napadel Iran (končno so se uresničile 40 let trajajoče mokre sanje izraelskega predsednika Benjamina Satanjahuja, pardon Netanjahuja), je bila storjena napaka. Ali je bila usodna, bo pokazal čas. Vse ostale muslimanske države v regiji (Savdska Arabija, Jordanija, itd) so se uklonile moči židovskega kapitala, nekatere druge - Irak recimo - pa so že doživele denokratizacijo ameriškega tipa. V trenutku, ko to pišem je že jasno, da Iran tako s strani Pakistana kot s strani Kitajske dobiva ogromne količine orožja. Veliko večje kot jih slavna izraelska protizračna obramba lahko prestreže in sestreli. Morda najbolj bizaren dogodek zadnjih dni, pa je dejstvo, da jo je slonček Benjamin (Benjamin Satanjahu) z letalom urno ucvrl proti Grčiji. Vedel je, da bo napad Irana silovit.

Dragi Židje … lahko imate vi ves denar tega sveta. Vpliv in moč, ki se ju sploh ne da izmerit. Lahko so vaši ljudje postavljeni povsod. Od bank do zavarovalnic, od medijskih hiš, do vojaško industrijskega kompleksa. Lahko vi v svojih glavah mislite, da ste popek sveta in se zemlja vrti okrog vaših egoističnih zadnjic ne pa okoli sonca. Ampak kaj vam to pomaga, če z lastne hiše ne upate stopit? Kaj vam to pomaga, če vas večina svetovne populacije organsko ne prebavlja?

Golazen ste bili in golazen boste ostali. Na vekov veke. Amen!